Krk – mobilna hiška

20.4.2023 – 23.4.2023

Za konec aprila smo si privoščili kratek dopust na Krku. Ker je bil z nama prijatelj Igor, smo se tokrat namestili v mobilni hiški. Najin VanEk žal nima kapacitet za tri osebe.

Pot k morju naju po navadi pelje preko Kočevja. Tokrat smo izbrali podobno, ampak smo naredili ovinek preko Strme Rebri. Cesta je lepo speljana preko 19. serpentin in povezuje Kočevsko Reko z Osilnico. Fotogenična je le z drona, zato si cesto lahko ogledate na tej povezavi. To področje je tudi dežela Petra Klepca

Nadaljujemo preko mejnega prehoda proti nacionalnemu parku Risnjak. Tokrat smo si ogledali Vražji prolaz in Zeleni Vir. Na srečo si na spletni strani nismo prej pogledali, da je Vražji prolaz zaprt, ker je ujma podrla del poti.

Parkirali smo avto ob reki Curak in se po romantični potki sprehodili mimo dveh malih hidroelektrarn do planinske koče.

Kljub opozorilnim tablam, smo preplezali ograjo in se podali proti Vražjemu prolazu. Pot poteka ob globoki strugi in previsni steni na sosednjem bregu.

Po kakšnem kilometru vidimo, zakaj je pot zaprta. Narava je odtrgala del jeklenega mosta – in začasno onemogočila prehod.

Vrnemo se nazaj do koče in obiščemo še Zeleni Vir.

Tukaj v velikem jezeru v votlini izvira reka Curak, vodnatosti pa pomagata pa še slap, ki pada 80 metrov globoko tik ob izviru in pritok iz Vražjega prolaza malo nižje.

Pot nadaljujemo proti Krku. Pozdravi nas sonček in v prijetno praznem kampu dobimo svojo mobilno hiško za tri dni. Prileže se kavica na sonči terasi s pogledom na morje.

V petek se odpeljemo do Baške – v kanjon Vrženice. V lepem vremenu uživamo v toplem sončku in lepih razgledih.

Proti večeru se iz kampa sprehodimo še po polotoku Prniba in uživamo v zahajajočem soncu.

V soboto se odpravimo po bolj celinski turi – iz Sv. Vida do Šila, mimo vasic, ki so bile včasih že precej zapuščene, sedaj pa se v njih spet vrača turistično življenje.

Zadnji dan se odpeljemo še v Vrbnik, kateri vedno očara s svojimi ozkimi in strmimi ulicami.

Na poti proti domu Igorju pokaževa še Haludovo. Sprehodimo se po razvalinah bivšega “komunističnega raja”, ki je končal podobno kot sistem, ki ga je ustvaril.

Ampak tako kot po katastrofi v naravi, se tudi v to območje Malinske počasi vrača življenje.