Zjutraj naju prebudijo dežne kapljice, ki trkajo ob streho kombija. Prav prijetno se je obrniti v postelji in potegniti še pol urice.
Ko končno le vstaneva in pozajtrkujeva, se odpraviva proti arheološkem parku Vižula.
Vižula pri Medulinu je bila naseljena od neolitika pa vse do srednjega veka. Najpomembnejša je bila rimska vila, ki se je od obale terasasto dvigala.
Oblečeva dežne jakne in se odpraviva okoli polotoka.
Nadaljujeva proti skrajnemu jugovzhodu Istre, kjer za varnost plovbe skrbi svetilnik Marlera.
Kot v glavnem vsi svetilniki na Hrvaškem, je tudi ta predelan v turistične namene. Tako priča tablica nad vrati – zgleda pa ne ravno urejen. Verjetno objekt z okolico uredijo tik pred turistično sezono.
Je pa zemlja tukaj videti zelo rodovitna, saj so obdelana polja čisto do morske obale. Tudi v tem deževnem dnevu pridne roke delajo na polju.
Najin naslednji cilj je Vodnjan. Sprehodiva se po mestecu in si ga ogledava.
Vodnjan je mesto postal šele leta 2003. Vodnjanska »glavna« cerkev, stolnica svetega Blaža, je največja v celotni Istri. Nekoliko metrov stran od cerkve stoji zvonik, ki je najvišji v Istri. Mesto je dobesedno prepojeno s sakralno preteklostjo, v mestu je na ogled več kot 300 svetovno znanih cerkvenih relikvij, med njimi tudi mumificirana telesa treh svetnikov.
V bližini mesta najdeva Park Kažunov.
Park Kažunov je bil odprt, da bi se videl in ohranil poseben način gradnje te tipične kamnite stavbe. Kažun je enosoben, s krožnim tlorisom in stožčasto streho.
Nadaljujeva proti kraju Bale. Arhitektura v kraju naju resnično preseneti.
Odpeljeva se do gradu Dvigrad. Ruševine pričajo, da je bilo tu res nekoč mesto. Danes se trudijo z obnovo, ki pa še ne bo tako hitro končana. Vsekakor pa je grad vreden obiska.
Dan se poslavlja in ogledujeva si mesta za prenočevanje. V zatrepu Limskega kanala je sicer mirno, a se kljub temu odločiva za par kilometrov oddaljeno lovsko kolibo “Draga”, ki jo opisujejo na P4N. Nisva razočarana in v popolnem miru dočakava nov dan.