11.11.2023 – 13.11.2023
11.11.2023 – Po poti vina iz Studenic
Menda je pohod tradicionalen – midva sva se ga letos udeležila prvič in skoraj sigurno ne zadnjič. Z najinim VanEk-om sva se zapeljala do Studenic v bližini Poljčan. Vso noč in še po poti je deževalo. Ampak vremenska je bila obetavna in ko sva prispela do “štarta” je dež že ponehal. Plačala sva “štartnino” in zato dobila kozarec v lični oblekci. Že na štartu so ponujali razne dobrote in kaj kratkega za hrabrost. Pot se je nadaljevala od kleti do kleti. Povsod je bilo dobrot in vina za poskušanje obilo. Tudi dobre volje in glasbe ni manjkalo. Vreme se je zjasnilo in pokazalo se je sonce. Po kakih štirih urah hoda, smo bili priča Martinovi slovesnosti, ki je iz mošta naredil vino. Pohodniki (bilo nas je kakih 200) smo bili nagrajeni z malico in z vinom, ki je to pravkar postalo. Pot nas je spet vodila v hrib do naslednjih kleti. Proti večeru smo se vrnili v Studenice. Opravili smo kakih 12 km in slabih 600 vm.
Pohodniki so se počasi razšli, midva pa sva imela plan še dva dni pohajati po tem delu Slovenije. Odpeljala sva se do Rogatca in v vasi Tlake našla osamljeno mesto, kjer sva prespala.
12.11.2023 – Donačka Gora
Po zajtrku, ki bo zadoščal za pohod, sva se kar od VanEk-a peš odpravila proti Donački Gori. Nekaj poti sva morala opraviti po asfaltu, saj sva se odločila, da bova začela kar od VanEk-a dalje. Po poti sva uživala ob pogledih na jadralna padala, ki so poletavala iz sedla pred Rudijevim domom.
Mimo Rudijevega doma sva nadaljevala pot po strmi Froelichovi poti na vrh Donačke Gore. Ob poti je spominska plošča ki priča, da je bila ta pot prva markirana pot v Sloveniji.
Na vrhu je lep razgled na vse strani.
Po grebenu se opraviva dalje po grebenu. Kljub sončnemu vremenu, na grebenu piha hladen veter, ki prezebe do kosti. Vesela sva, ko prispeva na drug konec grebena.
Na hitro obiščeva še drugi vrh, nato pa se ob jeklenici spustiva nazaj na privetrno stran. Ko prideva na razpotje, se odločiva, da bova goro obhodila. Nadaljujeva pot proti cerkvi sv. Donata.
Po prehojenih dobrih 13 km in 780 vm, po petih urah prispeva nazaj do VanEk-a. Prileže se najprej pivo, potem pa dobro kosilo.
Narediva plan za naslednji dan in se odpeljeva proti Rogaški Slatini. Park4Night nama tu ni všeč, zato se vrneva nazaj v Studenice, kjer končava za ta dan. Ponoči pomaga Webasto, da je spanje prijetno.
13.11.2023 – Boč
Najprej sva imela planirano, da se bova vračala preko Kozjanskega, a sva se družno odločila, da si ne bova šla turizma, ampak greva še na Boč. Že dolgo nisva bila na njem.
Vzpenjava se mimo ferate, ki so jo pred časom naredili. Nimava opreme, zato greva po redni poti do vrha. Precej piha in nič kaj ni prijetno.
Nadaljujeva do razglednega stolpa. Kljub vetru greva gor. Seveda je veter gor še precej močnejši, zato se hitro pobereva nazaj na zemljo. Vračava se po Senčni poti proti koči. Že po par 100 m vidiva, da je vetrolom naredil precej škode. Plezava po podrtih drevesih in se trudiva ostati nekako na poti.
Ko s precej truda prideva do koče vidiva opozorilo, da je ta planinska pot zaprta zaradi vetroloma. Šele sedaj veva, kaj je pisalo na spacanem listku na vrhu pred spustom.
Od koče, ki je popolnoma prenovljena se vrneva v dolino. Po zasluženem pivu se odpeljeva proti domu. Med potjo se pogovarjava, kako ni treba iti ne vem kako daleč, da se imaš fajn.