Sardinija 2023

25.9.2023 – 13.10.2023

25.9.2023 – ponedeljek

V dopoldanskih urah spakirava in se odpraviva na do sedaj najdaljše potovanje. Po prečkanju italijanske meje sem imel idejo, da bi prihranil pri cestninah zato se proti Ferrari odpeljeva po stranskih cestah. Ideja se ni izkazala za dobro, saj sva po skoraj uri vožnje še vedno na obrobju Trsta. Poiščeva dovoz na avtocesto in mimo Benetk prispeva do načrtovanega prenočišča v kraju Occhiobello, kjer ob reki Pad najdeva prijetno parkirišče.

26.9.2023 – torek

Po mirni noči nadaljujeva pot proti Livornu. Ker imava do večera časa dovolj, se najprej ustaviva v Toskanskem mestu Lucca.

Mesto Lucca so ustanovili Etruščani (obstajajo sledovi prejšnje ligurske naselbine v 3. stoletju pred našim štetjem, imenovane Luk, kar pomeni ‘močvirje’, iz katerega izvira ime Lucca), leta 180 pr.n.št. je postalo rimska kolonija. Pravokotna mreža njegovega zgodovinskega središča ohranja rimski tloris ulic, trg Piazza San Michele pa zavzema mesto antičnega foruma. Sledi amfiteatra so še vedno vidni na trgu Piazza dell’Anfiteatro. Več o zgodovini lahko preberete na tej povezavi.

Ogledava si mesto s kolesi, saj je tako ogled precej bolj učinkovit.

Nadaljujeva proti Pisi, ki tudi leži na najini poti. Kljub temu, da sva jo pred mnogimi leti že obiskala, je vredna ponovnega ogleda. Gneča je precejšnja, kar je pričakovano.

Proti večeru prispeva v Livorno. Ker je pristanišče na severnem delu mesta, tokrat mesto ne pride v poštev za ogledovanje. Poiščeva trajektni terminal. Zvečer se vkrcamo na trajekt

Trajekt je ogromen. Ima 12 palub, od katerih jih je sedem namenjeno tovoru. Potuje z zavidljivo hitrostjo 20 vozlov, tako da razdaljo 320 km do Olbije premaga v dobrih osmih urah.

27.9.2023 – sreda

Zjutraj prispemo v Olbijo ravno, ko sonce obsije Sardinijo. Sedaj sva tu. Pričenja se petnajst dnevno potovanje po največjem italijanskem otoku. Prvi vtisi so lepi. Privoščiva si zajtrk na plaži Coste Esmeralde.

Odločiva se, da bova Sardinijo obvozila v nasprotni smeri ure, zato se odpraviva proti severovzhodu – proti mestu Palau. Med vožnjo občudujeva zanimive skalne tvorbe in čudovito morje turkiznih barv.

Mesto ima bogato zgodovino že iz pradavnine, kar se odraža v kar nekaj arheoloških najdiščih. Danes je to predvsem turistično mesto, iz katerega plujejo trajekti za arhipelag Maddelena – kateri bo prišel na vrsto naslednjič, ko prideva na Sardinijo.

Nad mestom kraljuje trdnjava Monte Altura. Nahaja se tik pred vasjo. Je dvignjena vojaška trdnjava, ki ponuja panoramski pogled na celotno okoliško morsko območje. Zgrajena je bila v obdobju dveh let leta 1887 – 1889. Obiščeva jo in si privoščiva nekaj lepih razgledov.

Nadaljujeva pot proti kraju Santa Teresa Gallura. Santa Teresa Gallura je mesto na severnem koncu Sardinije, ob ožini Bonifacio, v provinci Sassari v Italiji. S plaže je vidna južna obala francoskega otoka Korzika. V bljižini je tudi polotok Capo Testa, na katerem je velik svetilnik.

V poletni vročino 30 stopinj si privoščiva sprehod na bližin hrib. Trud je poplačan s čudovitimi razgledi.

Nadaljujeva do planiranega mesta prenočevanja – Castelsardo. Vmes se ustaviva še pri skulpturi slona, ki ga je veter izklesal iz skale.

Zvečer najdeva prostor za prenočevanje s čudovitim pogledom na Castelsardo. Pomembna informacija za vse, ki potrjujete s kombijem, avtodomom… Na Sardiniji je prepovedano kampiranje zunaj kampov. Lahko samo prenočujete. To pomeni, da ne smete zunaj vozila imeti nič – niti stola, niti mize. Ne smete tudi dvigniti strešnega šotora ali kuhati zunaj. Kontrole so zelo pogoste in tudi kazni so kar visoke. No, midva sva včasih grešila s kakim manjšim stolom…

28.9.2023 – četrtek

Zjutraj naju je pozdravil sončen dan. Razgledi so bili danes še leši, kot včeraj zvečer.

Na potep po mestu se odpraviva s kolesi. Obiščeva grad, pristanišče….

ter nadaljujeva proti kraju Porto Torres. Na kratko se s kolesi “sprehodiva” po tem mestu in si ogledava eno najpomembnejših romarskih cerkva na Sardiniji, ki je bila zgrajena leta 1111. Na žalost si notranjosti nisva mogla ogledat, ker je ravno potekala pogrebna maša.

Nadaljujeva proti Stintinu, ki leži na koncu rta Capo Falcone. Cesta pelje mimo velikih veternih turbin ekološke elektrarne. Na koncu rta je dolga peščena plaža – ena izmed najlepših na Sardiniji. Na otočku kraljuje obrambni stolp, katerih je na Sardiniji veliko. Ob oseki se lahko po vodi sprehodiš do stolpa na otoku.

Sicer je že proti večeru, ampak se vseeno okopam v toplem morju.

Nekje sva prebrala, da si lahko na tej plaži kaznovan, če pod brisaču nimaš trde podloge – ker z brisačo odnašaš mivko.

Prenočišče najdeva od kajtarski plaži med številnimi avtodomi.

29.9.2023 – petek

Po zajtrku se še sprehodiva po plaži in se okopava v toplem morju.

Pot nadaljujeva proti Capo Caccia. Na koncu rta je svetilnik, ki je za turiste zaprt. Neposredno pred njim pa je vstop v Neptunovo jamo. Do jame pelje 656 strmih stopnic. Če komu ni do hoje po stopnicah, lahko do vhoda v jamo odpravi tudi s turistično ladjico, ki pluje iz Alegha.

Neptunova jama je ena najslikovitejših na Sardiniji. Odpraviva se na vodeno turo in si jamo ogledava.

Jama je vredna ogleda in truda, da prideš do nje. Po ogledu se ustaviva še na razgledni točki in si ogledava še klife Capo Caccia.

Seveda se večkrat na dan kopava toplem morju.

Odpeljeva se do mesta Alghero in si ga spet ogledava s kolesom. Mesto je nastalo v 12. stoletju, ko se je družina Doria iz Genove odločila ustanoviti dve utrdbi na Sardiniji. Ena je Castelsardo in Alghero. Po letu 1353 mesto pade v španske roke in je do danes ostal najbolj špansko mesto na otoku. Staro mestno središče stoji v utrjeni četrti.

Nedaleč od mesta najdeva prenočišče ob mirnem zalivu.

30.9.2023 – sobota

Pot nadaljujeva do mesta Bosa. Mesto leži ob edini plovni reki Temo na Sardiniji. Pastelno obarvane hiše se dvigujejo po griču vse do gradu Castello dei Melaspina. Mesto so ustanovili Feničani, pozneje pa so prebivalci zaprosili za pomoč družino Malaspina, zaradi pogostih turških vpadov. Pod Španci je mesto dobilo status kraljevega mesta.

Ogledava si mesto in grad

Po ogledu se odpraviva še v bližnje zalive. Prvi je Cane Malu. Zanimiv je po nenavadni obliki obrežja.

Nadaljujeva do Cala e Moro, do katere je pol ure hoda. Trud se izplača in nagrajena sva s čudovitim zalivom, v katerem se z užitkom okopava.

Nadaljujeva do mesta Cuglieri. Mesto je precej zapuščeno, nad njim pa kraljuje ogromna Basilica di Santa Maria della Neve.

Pot nadaljujeva proti rtu Capo San Marco, na katerm leži arheološko najdišče mesta Tharros, ki so ga tudi ustanovili Feničani. Do 6. stoletja pr.n.št. se je razvil v bogato pristanišče. Enako uspešen je bil tudi pod Rimljani. Ker ga z obeh strani obdaja moje, je eno najzanimivejših antičnih krajev v Sredozemlju.

Sprehodiva se po rtu in si ogledava ostanke mesta.

Obiščeva še San Giovani di Sinis, kjer je lepa cerkvica, ki je najstarejša na otoku in je bila zgrajena v 5 stol. Okoli nje so bile hišice, ki so nekoč služile za romarje.

Polotok je še znan tudi po tem, da tu rastejo mini palme.

Prenočišče nadeva v bljižini in spet preživiva mirno noč.

1.10.2023 – nedelja

Orisanto je največje mesto zahodne Sardinije. Ogledava si katedralo z osemkotnim zvonikom in stolp Torre di Mariano. Staro mesto je prijetno za sprehod v nedeljskem jutru.

Nadaljujeva do mesteca Santa Giusta. Ogledava si cerkerv Basilica de Santa Giusta. Cerkev je impozantna in lepa zgrajena v romanskem slogu. Pred cerkvijo je lep trg. ki je dostopen po glavnem ali stranskem stopnišču. V notranjosti je kripta, kjer so shranjene relikvije treh svetnikov Giusta, Giustina in Enedina.

V bližini je tudi ribnik, v katerem domujejo ptiči Flamingi, vendar nisva imela sreče, da bi jih videla.

Arboreja je mestece, ki ga je zgradila fašistična vlada Italije v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko so izsušili barje, ki je pokrivalo to območje. Vas so naseljevale družine, večinoma sestavljene iz kmetov ki so prihajali iz regij v Benečija in Furlanija.

Pot naju pripelje do glavnega mesta Sardinije. Ker je ura že pozna, si ogledava samo staro mesto, ki je stlačeno na vrh hriba. Ni naju očaralo, zarto kar hitro končava z ogledom.

2.10.2023 – ponedeljek

Na poti do Capo Carbonnara se okopava v prijetnem zalivu Cala Regina…

…in nadaljujeva do nacionalnega parka Capo Carbonara. Uživava v popoldanskem kopanju v čudoviti turkizni vodi z belo mivko.

3.10.2023 – torek

Ker sva v nedeljo mestu Cagliari delala krivico, se vrneva in si ogledava še botanični vrt, Rimski amfiteater. Amfiteater je sklesan v skalo in je še danes občasno v uporabi. Botanični vrt pa je čudovit. Poleg rastlin si lahko ogledava tudi rove, ki so jih Feničani izklesali v skale.

Pot nadaljujeva do starodavnega mesta Nora, ki je bilo zgrajeno v 9. stol. pr.n.št. V času Feničanov je postalo otoška prestolnica. Izkopavanja še potekajo. Arheološko najdišče je odprto za javnost.

Nadaljujeva do mesteca Baia Chia, kjer se prijetno ohladiva in prespiva mirno noč.

4.10.2023 – sreda

S kolesom si ogledava plaže in zalive okoli Baje Chie

Nadaljujeva proti otoku Sant Antioco. Otok povezuje nasip, tako da ni potrebno koristiti trajekta. Najdeva lepo plažo Su Forru ‘a Macchinain se osveživa.

Ob iskanju mesta za nočitev najdeva počitniško naselje in plažo Peonia Rosa. Letovišče je videti bolj zapuščeno, ampak ima gosto senco.

Prostor naju ni očaral do te mere, da bi tu prenočevala, zato nadaljujeva do zaliva Cala Lunga.

5.10.2023 – četrtek

Da malo pretegneva ude, greva nad zaliv. Tudi zato, da najdeva sonce.

Po prijetnem sprehodu si privoščiva zajtrk in se odpeljeva v mesto Carbonia. To mesto je bilo postavljeno v nacističnih časih. Je rudarsko industrijsko mesto zgrajeno po fašističnem tlorisu. Velik osrednji trg je obdan z mogočnimi stavbami in širokimi cestami.

V bljižini je arheološko najdišče Parco Arheologico Monte Sirai. Ogledava si ga.

Pot naju vodi nazaj na vzhodno obalo do mesta Muravera. Tu najdeva prijetem privatni parkirni prostor, kjer lahko dava ven celo mizo in stole. Samo par deset metrov stran je prostrana mivkasta plaža, ki jo z veseljem koristiva.

6.10.2023 – petek

Prostor je bil tako prijeten, da se ga nama kar ni dalo zapustiti. Proti popoldnevu le zapustiva parkirišče in se odpraviva do Torre di Bari. Zanimiva plaža s stolpom. Seveda se kopava. V mestu se ne da prespati, saj so vsa parkirišča namenjena le dnevnemu parkiranju.

Malo iz mesta najdeva prenočišče popolnoma na samem.

7.10.2023 – sobota

Danes naju čaka ogled Cala Goloritze. Najprej se peljeva do v hrib stisnjenega mesteca Braunei. Zapustiva glavno cesto in se po ovinkasti stranski cesti prpeljeva do izhodišča za Cala Goloritze. Do zaliva je ura in pol hoda. Pot je zelo zanimiva.

Ko prideva do morske gladine, naju očara pogled na ta lep zaliv s kristalno čistim morjem.

Plaža je ena izmed najlepših na Sardiniji. Nastala je zaradi plazu leta 1962. Slovi po visokem vrhu 143 metrov nad zalivom, ki je zelo mikaven za plezalce.

Druga značilnost plaže pa je naravni lok, ki se odpira na desni strani zaliva. Plaža je sestavljena iz majhnih belih kamenčkov in peska. Približevanje s čolni je dovoljeno le do 300 m do obale.

8.10.2023 – nedelja

Danes naju čaka cesta SS-125, ki se imenuje tudi Orientale Sarda. Vije se po vzhodnem delu nacionalnega parka Gennargentu in povezuje Olibo in Caligari. Najlepši je odsek med Baunejem in Dorgalijem, na katerem so trgovci s premogom sredi 19. stoletja v skalo vklesali 63 km ovinkste ceste. Cesta pelje skozi odmaknjene gorske doline. Najvišja točka na katero se povzpne cesta je 1017 m visok prelaz Genna Silana. Cesta je pravi raj za motoriste, ki jih tudi tokrat ni manjkalo.

Na prelazu je tudi začetek poti v kanjon Gola di Gorropu. Ker je pohod kar dolg (v obe smeri cca 6 ur), se odločiva, da ga pustiva za naslednjič. Nadaljujeva do Cala Gonone, kamor prispeva okoli poldneva. To mestece je izhodišče za ladijske izlete po zalivu Orosei. Tudi midva si ogledava razporede za naslednji dan. Ta dan pa izkoristiva za kopanje. Proti večeri si ogledava še zaliv Cala Fuili, ki je tudi raj za plezalce.

9.10.2023 – ponedeljek

Vkrcamo se v turistično ladjo. Najprej je na vrsti ogled jame Bue Marino, nato pa ogled ostalih zalivov – Cala Luna, Cala Marilu, Cala Gabbiani, Cala Goloritze.

Bue Marino je jama, kjer se združita morje in reka pod zemljo. Dolga je več kot 20 km, za turistične namene je odprt en kilometer jame.

Po končanem ogledu jame se spet vkrcamo na ladijo. Ogledujemo si zalive in se v nekaterih tudi kopamo.

Eden izmed zalivov je Cala Luna. Ta zaliv ima pet jam, ki so dostopne s plaže. Vse so prav zanimivih oblik.

10.10.2023 – torek

Pot naju je preko mesta Orsei pripeljala nazaj na Olbio. Ker nama je ostalo še skoraj dva dni, se odločiva, da še enkrat obiščeva severo vzhod Sardinije. Odpeljeva se do mesta Porto Cervo.

Porto Cervo je mondeno turistično mesto, v katerem letujejo zelo znani svetovni ljudje – igralci, predsedniki, miljarderji. Vse v mestu je temu primerno urejeno. Zvečer si ga ogledava v vsej svoji veličini. A na žalost je bilo precej prazno.

Midva v njem prespiva brezplačno.

11.10.2023 – sreda

Odpraviva se še na dnevni ogled mesta.

Ker sva prvi dan zamudila, si greva ogledat še medvedu podobno skalovje v bljižini Palau-ja. Povzpneva se na hrib in občudujeva skoraj nerealne oblike skalovja.

Izlet na Sardiniji se končuje ob 22:30 imava trajekt nazaj na celino. Kot je to na Sardiniji navada, vse poteka brez kakršnega koli zapleta. Trajekt izpluje po voznem redu in v Livorno prispemo po urniku.

12.10.2023 – četrtek

V okolici Pise je Parco Regionale Migliarino- San Rossore. Odločiva se ga obiskati.

Po eni uri vožnje s kolesom po parku ugotoviva, da je park res preobsežen, zato ga bova obiskala enkrat drugič.

Po italijanskih avtocestah se odpeljeva proti domu. Kot imava navado, zadnji dan zaključiva v Sloveniji – tokrat na Socerbu, kjer prespiva še zadnjo izletniško noč pred vrnitvijo domov. Tokrat razgled na Trst ni tako čist kot po navadi.

13.10.2023 – petek

V zgodnjem popoldnevu prispeva domov. Vse naju je počakalo (tudi delo) in videti je, da je vse OK.