Tokrat sva se odločila, da si ogledava pust v Cerknem ter v živo vidiva Cerkljansko Laufarjo. Izlet načrtujeva tako, da si ogledava še košček naše – bolj ali manj neznane Slovenije. Pot naju vodi preko Idrije. Najprej se oglasiva pri Divjem jezeru, ki ima raziskano globino 160 m. Iz njega teče najkrajša reka v Sloveniji – Jezernica z dolžino 55m.
Nadaljujeva do Idrije. Tokrat se ne peljeva samo skozi. Obiščeva glavne znamenitosti – Antonijev rov, Topilnico živega srebra, Kamšt in grad Gewerkenegg.
Prespiva kar v mestu na PZA, drugo jutro pa se odpraviva še na bljižnji hrib do cerkve sv. Antona, s katere je lep razgled na vso Idrijo.
Pot nadaljujeva do Cerknega. Ker imava še malo časa do Laufarije in zato, da se malo pogrejeva, najdeva bližni hribček in pogledava Cerkno iz višine.
Laufarija je letos sicer malo osiromašena, saj so menda vse maske odšle na Ptuj. Vseeno ostane tradicionalen sprevod Laufarske družine in njihova predstavitev.
Proti večeru nadaljujeva mimo bolnice Franja, smučišča Cerkno, Davče do Železnikov. Tu prespiva na prijetnem prostoru v bližini. Ogrevanje najinega VanEk-a deluje odlično. Temperatura se ponoči spusti pod ničlo, midva pa imava prijetno temperirano notranjost za spanje. Tokrat prvič uporabljava “kovtre” namesto spalk – in počutje je še boljše.
Zjutraj na hitro pogledava Železnike – ozko mestece z bogato zgodovino in precej razvito industrijo.
Nadaljujeva proti Škofji Loki. Sprehodiva se po starem delu mesta. Danes naju že prijetno greje sonce, zato je sprehod še bolj prijeten. Lep mestni trg in zanimive ozke uličice – nad njimi pa kraljuje Loški grad z urejenim muzejem na prostem.
Tokratni kratek izlet se končuje. Na koncu se strinjava, da vreme res ni bilo preveč sončno – ampak za pustni čas prav primerno. Tretji dan pa naju je itak toplo grelo februarsko sonce.