Lepe dneve je potrebno izkoristiti in sneg iti poiskati malo višje. Tokrat smo se dogovorili, da gremo pogledat, če Paka ni zamrznila. Odpeljali smo se do Srednjega Doliča in se odpravili. Sprva se pot vije po obronku gozda, nato pa privede do travnikov, kjer se odpre tudi lep razgled po Mislinjski dolini.
Ko hodimo mimo kmetij, se nam iz bližnje pridruži še štirinožni prijatelj. Videt je ves vesel, da je našel družbo za potepanje.
Pot se nadaljuje v gozd in je kar precej zasnežena in poledenela.
Po dobrih treh urah ugotovimo, da reka Paka ni usahnila in da še vedno teče :). Tudi pasji prijatelj si izvir ogleduje od blizu.
Odločimo se, da nadaljujemo še malo višje – do sonca – do planine Volovica. Tu nas pozdravi pravo pomladno sonce. Tudi kuža uživa.
Ker je hoja z bosimi nogami menda zdrava, se Špela odloči, da bo to poskusila.
Pravi, da je bilo prijetno. Tudi pes si z zanimanjem ogleduje zanimivo početje.
Ostali pa se nastavljamo toplemu soncu in uživamo v čudovitem vremenu in lepi pokrajini. V ozadju se vidijo tudi kamniške alpe.
Ostane nam še spust v dolino in analiza. Tokrat smo uživali Špela, Breda, Lojze in Eka&Me.
Opravili smo dobrih 15 kilometrov poti in premagali 950 višinskih metrov.
Lep zapis zimskega potepa, tudi nama bo pot ostala v lepem spominu.