Planina Ravne – prvič in drugič

26.7. – 28-7.2024

Že dolgo nisva bila na planini Ravne. Tokrat sva se odločila, da greva malo na dopust. Zapeljeva se do planine, najdeva predlagan prostor. Lepo, mirno.

Drugo jutro vstaneva pozno. Po zajtrku pride mimo obiskovalec, ki nama dobro uro razlaga, kaj vse je že počel z avtodomom in kje vse je že bil. Bolj poslušava, kot govoriva. Z nahrbtniki se odpraviva šele precej čez deseto. Najprej sva mislila, da bova šla samo malo na sprehod, a si kasneje premisliva.

Greva do Sedelca, nato na Veliki vrh. Sestopiva čez Prag nazaj na Sedelce. Od tu čez Dolge trate nazaj na planino Ravne.

Naredila sva tri začetniške napake – za konec julija sva šla absolutno prepozno, zraven sva imela zelo malo hrane in le dober liter vode za oba.

Po dobrih 10 kilometrih poti in prehojenih 750 vm, sva prišla nazaj ŽEJNA in lačna. Odločila sva se, da narediva v bližnji prihodnosti popravni izpit.

Naslednji dan sva šla nabirat rožice na bližnji travnik.

Po poti domov sva si privoščila še kopanje v Savinji.

12.8. – 14.8.2024

Parkirava na istem mestu in se počutiva, kot da bi prišla na vikend. Mirna noč se prebudi v lepo zgodnje jutro. Kar urno opraviva jutranje dolžnosti in že se napotiva delat popravni izpit. Tokratna tura je klasika – planina Poljšak, Križevnik, Poljske device, Molička peč, Velika Zelenica, Veliki vrh.

Vseskozi naju spremljajo lepi razgledi in sončen dan. Tokrat nimava problemov ne s tekočino ne s hrano ne s pozno uro.

Z Velikega vrha sestopiva na Sedelce, potem pa se pod Dleskovcem vrneva nazaj na Planino Ravne. Malo utrujena in zadovoljna. Opravila sva dobrih 900 vm v 13 kilometrih.

Že zvečer slišiva grmenje in oddaljeno bliskanje. Nama je bilo prizaneseno in spet je pred nama mirna noč.

Drugo jutro radarska slika kaže, da bi znala biti kaka nevihta. Odpeljeva se na Planino Podvežak. Ker grmenje še kar odmeva od sten Savinjskih Alp, pametno počakava, saj radarska slika kaže, da bi lahko nevihta prišla tudi do naju. Okoli 11h je bojazni konec in se mimo lovske koče odpraviva na Desko. Lep razgleden sprehod – pa še nobeden od naju ni bil nikoli tu.

Vrneva se po klasični poti na Planino Podvežak, skuhava kosilo in se odpraviva domov. Tokrat se nisva odločila za kopanje v Savinji.

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja